Brez tebe je tvoje življenje jalovo

Vabilo na predavanje

Zanimivo je dejstvo, da dandanašnji potrebujemo prevod za najpreprostejše reči, kot je na primer ljubezen, pa skrb za lastno srce ali kako prisluhniti lastni duši. Ne maram čiračara, še manj hokuspokus, dasiravno gledam ob svoji Sofii čudežu neposredno v oči. No, pa tudi v srce, ki tiho, a vztrajno bije tam, pod njeno tanko kožo. Seveda sem odprta za nadnaravno, še bolj za zemeljsko in imam rada, da mi na poti kdo priskoči na pomoč.

A dajmo priznati, da tako kot je poplava informacij na področju digitalne fotografije, tako je tudi množica teh, ki ponujajo pomoč. Mnogi celo obljubljajo novo življenje ali pomagajo, da v lastnih zablodah počivaš dlje. Veste, toliko je učiteljev, kot je učencev in pravi učitelji imajo le tiste učence, ki so se zares pripravljeni učiti. Sama sem se veliko naslanjala na vero (še vedno hodim redno k maši), spraševala Jotish, indijsko astrološko znanost, kaj se bo zgodilo z mojim detetom (zmajevali so z glavo), vmes pa sem dobila precej koristnih informacij okrog prehrane in kaj je dobro zanjo, pa tudi zame.

A šele zadnja jesen, ki se je spominjam z grenkobo,  mi  je prinesla žensko, za katero mi je povedala prav tako ženstvena duša. S Sofio sva si bili na trenutke tako v zobeh, da sem komaj dihala. Če sem mislila, da mi je po regresiji že povsem vse jasno, sva obe z rogovi tiščali stare zamere druga v drugo. Bilo je nevzdržno. Kljub temu da sem bila sama na tleh in bi morala takrat pomagati sebi, sem Melito poklicala zanjo. Nič ni obljubila, jaz pa sem dobila srečno dete, ki je nehalo jokati. Zadovoljnega otroka, ki je včasih trmaril, ker mora biti v svojem utesnjenem in neuporabnem telesu.

Morda boste rekli, da se človek zaletavo zateka v to ali ono. Vendar je treba spomniti, da v trenutkih, ko upanja ni več, pograbiš prvo palico, ki ti ponuja pomoč. Potem je teh palic že toliko, da iščeš tisto ta pravo. Naposled le najdeš nekoga, ki v svojem življenju dela natanko to, kar uči. Ta učitelj celo ne vzame vsakega pod svoje okrilje in stoji pred teboj kot hudournik, ki želi skupaj s teboj postaviti na svoje mesto mamo in očeta ter te, ki so ob tebi.  Kajti krila so tista, v katerih so stkani rodovi naših žensk in moških. Pri Sofii sem naposled začutila tisto mehkobo, ki sem jo pogrešala. Jaz pa sem ji lahko vrnila ljubezen, ki je pred davnimi časi ni bila deležna.

Sprašujejo me, kam hodim? Želijo izvedeti, po katerih metodah dela. Jaz pa vem le to, da stvari v mojem življenju z njeno prisotnostjo delujejo. Da me spodbuja k resnemu delu na sebi sleherni dan in mi ponudi počitnice ob žlahtni kapljici, ob kateri se lahko nasmejiva iz srca.

Ljudi okrog sebe sploh ne nagovarjam, da jo morajo spoznati še oni, še manj govorim o tem, da bi bil morda čas, da svoja srca odpremo vsi. Pravzaprav sem tako sebična, da negujem samo svoje srce, čistim perje lastnih kril in vanje skrijem samo tiste, ki res spadajo k meni. Želim pa si, da bi svoje srce poslušal tudi ti, spoznal tisto, kar slutiš že davno in prišel poslušat to, kar bi ti morda lahko pomagalo.

 

Brez tebe samega je tvoje lastno življenje jalovo.

 

Če si zaslišal glas, se vidimo, sicer pa ti le pomaham v pozdrav.

Petra