Biti v srcu

Razmišljala sem, kako sem včasih v teoriji razumela, ko sem prebrala v knjigah, kako slediti srcu, kako si biti zvest, kako se prepustiti in zaupati življenju. Kako jasno mi je bilo … v glavi.

In razmišljala sem o tem, kako lahko šele zdaj zares to ponotranjim in živim. Kako mi srce zažari, ko sem v stiku z otroci, kako mi srce zažari, ko vidim lepoto narave, kako sredi polja opazim ptico kanjo, ki nepremično stoji in čaka na plen. Kako se zavedam, vsak dan bolj in vsak dan močneje in globlje, kako je ta pot, ki jo hodim, tako moja. In koliko prednikov pred mano jo je že prehodilo … svojo, njihovo.

Zavedanje, kako smo vsi povezani v mrežo in kako je čas izgubil svojo dimenzijo,  kajti čas je celo moje življenje, ne 24 ur na dan vsak dan … celo moje življenje.

In zavedanje, da sem odgovorna za vsako misel, dejanje, besedo … ker je higiena misli gorivo za to, da moje srce lahko zlato žari.

Editta