Živi ali okameneli?

Prejšnji teden sem dobila od stare modre ženske darilo, ki ga želim deliti z vami. Ker tako preprosto opiše tisto, kar je bistveno – kar prinaša mir in srečo v naša življenja. Dala mi je starodavno havajsko legendo, ki govori, da smo ob rojstvu vsi skleda luči – žareča, bleščeča, topla.

Čutimo, da nismo sami.

Da smo povezani z drugimi skledami luči. Zaupamo. Aumakua.

Potem se nam zgodi življenje. Včasih se zlažemo, drugič prizadenemo, tretjič ukrademo … včasih sami, drugič nam to storijo drugi. Vsakič v svojo skledo položimo kamen. In več kot je kamnov, manj je luči, pretočnosti, lahkotnosti. Vse bolj težki postajamo, nepremični, ne rastemo več, ne čutimo. Življenje izgubi barve in radost. Ne veselimo se več.

Tudi sami postanemo kamni.

Starodavni havajski modreci so poznali rešitev. Če želimo spet začutiti toplino, lepoto in lahkotnost življenja, če želimo luč nazaj v svoje življenje, moramo obrniti skledo na glavo in stresti kamne ven. Počasi postanemo spet skleda luči in vse, čisto vse, se osmisli. Skleda luči je naše srce.

Bolj kot je odprto, žareče, bleščeče, bolj smo živi, manj okameneli …

In … le kdo si ne želi biti živ?

Image module
foto@ Alenka Stražišar Lamovšek
x

Za pravilno delovanje spleta in beleženje obiskanosti na naši strani uporabljamo piškotke. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Nujni (tehnični) piškotki
Spletno mesto uporablja naslednje nujne piškotke: wordpress_test_cookie, PHPSESSID, wp-settings-xxxxx,wp-settings-time-xxxxx.
Funkcionalni piškotki
Spletno mesto uporablja tudi funkcionalne piškotke.