Strah vodi strah

Svoboda. Tako opevana, pa tako dolga pot je do nje. Tiste prave.

Skupaj s prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje mi je prišlo v navado, da vedno preverim, od kod prihajajo moje odločitve. Iz strahu ali iz tistega prostora, ki želi ustvarjati, se širiti, izkušati, navdahniti in polno živeti to življenje?

Vedno znova sem presenečena, ko vidim, kako močne zapise dobimo skozi odraščanje: “Pazi! Nevarno je hoditi sam! Pojdi, kamor ti rečejo drugi! Lačna boš, če ne boš ubogala!”

Ti zadnji strahovi so najhujši. Eksistenčni.

Ker so nam nekoč uspeli dopovedati, da nismo ustvarjalci. Da življenje ne bo poskrbelo za nas, če mu dajemo svoje darove. Ker ti niso dovolj dobri. In mi smo to začeli verjeti in živeti.

Tako je življenje postalo težko, polno strahov in nezaupanja. Ko si ne zaupamo, pustimo, da nas vodijo ljudje, ki nas ustrahujejo. V nas vzbujajo strahospoštovanje, ker imajo v rokah vzvode moči, ki pa so zunanji. Strah vodi strah.

Svet strahu.

Ko v polnosti rodiš moč v sebi, se ne pustiš več ustrahovati nikomur. Ker si na poti rojevanja samega sebe raztopil strahove. Ostane samo spoštovanje. Do sebe, do drugega, do življenja samega. Voditi se pustiš samo še modrosti. Tisti, ki ti jo šepeta tvoje srce ali srce tistega, ki se je tudi rodil sam vase.

Svet spoštovanja.

Vsak od nas se lahko odloči, v katerem svetu bo živel.

Image module
foto@ Alenka Stražišar Lamovšek
x

Za pravilno delovanje spleta in beleženje obiskanosti na naši strani uporabljamo piškotke. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Nujni (tehnični) piškotki
Spletno mesto uporablja naslednje nujne piškotke: wordpress_test_cookie, PHPSESSID, wp-settings-xxxxx,wp-settings-time-xxxxx.
Funkcionalni piškotki
Spletno mesto uporablja tudi funkcionalne piškotke.