Oče, mama. Hvala.

Oče,

bežala sem pred tabo. Iskala sem te v drugih moških. V njih sem iskala oporo, moč, varnost. Vztrajno sem jih postavljala na tvoje mesto. Nisem čutila, kako te to boli. Nisem čutila, da ti vseskozi kažem, da zame nisi dovolj dober. Da iščem boljšega očeta.

Nisem razumela, da si mi dal vse, kar si mi mogel. Da si mi dal ljubezen v obliki, kot so te naučili, da se ljubi. Nisem razumela, da bi me rad pobožal, pa si nisi upal. Da bi me rad pohvalil, pa si se bal, da mi to ne stopi v glavo.

Nisem videla, da mi pomagaš, da se postavim v svojo moč. Da stojiš tiho in brez drame za mano. Da tam globoko vseskozi verjameš vame in mi daješ trdno, jasno in močno oporo.

Mama,

ne spomnim se, kdaj sem jaz postala tvoja mama. Ti začela deliti nasvete in skrbeti zate. Moralo je biti že davno, davno tega. Tako davno, da sem pozabila biti otrok, tvoja mala punčka, ki se ni več znala stisniti v tvoje naročje in poiskati tolažbo.

Zato je bil svet velik. Strašljiv. Imela sem občutek, da samo če ga nadzorujem, če poskrbim za vsak najbolj droben detajl, bo vse v redu. Preveliko je bilo zame. Počasi, počasi me je lomilo in na koncu zlomilo.

Vsa krhka sem se spomnila nate, ki si mi dala življenje. Vzela si me v naročje in me potolažila. Nič nisi spraševala, ničesar očitala. Toplina tvojega srca me je raztopila. Končno sem si dovolila biti tvoja mala punčka.

Oče, mama – brez vajine ljubezni me ne bi bilo. Hvala.

Image module
foto@ Damjan Zupančič
x

Za pravilno delovanje spleta in beleženje obiskanosti na naši strani uporabljamo piškotke. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Nujni (tehnični) piškotki
Spletno mesto uporablja naslednje nujne piškotke: wordpress_test_cookie, PHPSESSID, wp-settings-xxxxx,wp-settings-time-xxxxx.
Funkcionalni piškotki
Spletno mesto uporablja tudi funkcionalne piškotke.