Rojevanje vase

Prvič nas rodi mama. Vse je čisto preprosto.

Čutimo.

Smo.

Žarenje srca.

Potem nas začne življenje ovijati s koprenami oblakov in počasi, počasi ne čutimo, vidimo, slišimo več našega lastnega jedra. Ne zaupamo si. Strah nas je. Življenje izgubi lepoto, svežino in čudežnost. Ostane samo še neznosna teža bivanja.

Hrepenenje pa ostaja. Prihaja nekje iz globine in nas kliče, da ga zaživimo. Lahko je to trenutek, ki nam vzame dih; knjiga, ki se nas dotakne;nekdo, ki nas navdahne; bolezen, če ne slišimo drugače. Takrat se začnemo prebujati sami vase. Počasi spoznavamo oblake, ki zastirajo naše lastno sonce. In kot da so tudi oblaki hrepeneli ravno po tem trenutku – da jih zagledamo in sprejmemo, da lahko odidejo.

Rodimo se drugič. Z lastnimi močmi. Sami vase. Vse je čisto preprosto.

Čutimo.

Smo.

Žarenje srca.

Image module
foto@ Matjaž Šanca
x

Za pravilno delovanje spleta in beleženje obiskanosti na naši strani uporabljamo piškotke. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Nujni (tehnični) piškotki
Spletno mesto uporablja naslednje nujne piškotke: wordpress_test_cookie, PHPSESSID, wp-settings-xxxxx,wp-settings-time-xxxxx.
Funkcionalni piškotki
Spletno mesto uporablja tudi funkcionalne piškotke.