Hvala, ker si moj odsev

Včasih mi odsevaš lepoto, radost, smeh, drugič jezo, žalost, bolečino, strah.

Hvala ti. Za oboje.

Ker se v tebi lahko zares zagledam. Vidim maske, s katerimi še prekrivam svoje žareče jedro, svoj plamen srca. Včasih boli in sem jezna. Prime me, da bi razbila ogledalo, da bi te poslala daleč stran. Oprosti, če sem kdaj groba, če te zavračam. Rada bi, da veš, da to nima nič s tabo.

Odsevaš mi tisti košček sebe, ki sem ga potlačila nekam globoko.

Ker je preveč bolelo. Ker me je bilo sram. Ti mi ga spet kažeš. Zdaj vem. Ne zato, ker bi me želel prizadeti, ampak zato, da zagledam ta košček in ga sprejmem. Da postanem bolj cela. Da počasi, počasi, kot mavrica, lahko odsevam vse barve življenja.

Hvala ti.

Hvala ti, ker mi korak za korakom pomagaš, da pridem nazaj v svoje središče, v svoj center, v svoj dom, v srce. Vsak dan mi je bolj toplo.

Vsak dan me je manj sram, da sem točno taka, kot sem.

Vsak dan sem manj žrtev. Vse bolj prevzemam odgovornost za svoje življenje in živim tako, kot sem si vedno želela.

Hvala.

Image module
foto@ Vili Lamovšek
x

Za pravilno delovanje spleta in beleženje obiskanosti na naši strani uporabljamo piškotke. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti
Ime Omogočeno
Nujni (tehnični) piškotki
Spletno mesto uporablja naslednje nujne piškotke: wordpress_test_cookie, PHPSESSID, wp-settings-xxxxx,wp-settings-time-xxxxx.
Funkcionalni piškotki
Spletno mesto uporablja tudi funkcionalne piškotke.